Kratenje spanca

Sej ne vem, a so kje uštimane skrite kamere, ki pridno beležijo moje reakcije o ‘dogajanju’ čez noč… ali pa se samo ne-vem-kdo dela norce z mene. Danes sem bila prikrajšana za spanec… ali vsaj dober in zadovoljiv spanec. Zakaj le…

Žaluzije in veter sta se zarotila proti meni. Ne vem točno ure, a bilo je tam nekje sredi noči, ko sta začela svoj ‘valček’ s treskanjem in plapolanjem in… kar nistaobupala. Prisiljena sem bila vstati iz toooople postelje v pajkicah in žaluzije dvigniti do “vesolja”… no, bil je mir. Za en čas… Med tem ko sem poskušala zaspati… posledično temu, da sem imela mir pred žaluzijami in vetrom, sem morala prenašati reflektor izpred bloka… isuse… kot da bi kdo doživel razsvetlenje… se je še našel patron, ki je hotel doživeti “5 minut slave” pred našim blokom z mjavkanjem “sloveeeeeeeeeeenijaaaaaa… od kooood lepooooteeeee tvoooojeeeeee…”. Če bi bila pri volji za ponovno vstajenje, bi mu šla zaploskat, samo da bi se spoku stran. Ko je bil končno mal mir sem padla v spanec… mogoče za kakšno urco, dve. Ni da ni, se je našel idiot, ki je dodobra poskrbel, da sem srce čutila med mehurjem in ledvicami. Madona no… pa če nimaš kej za delat ob 5h zjutraj, še to ne pomeni, da moreš zvonit celemu bloku na domofon! Ma ko sem bla ražpiždjena… uuuuu…  Še zdele mi pritisk naraste čez 200 ta spodnjega. Za naslednje bujenje so poskrbeli sosedi en štuk višje… topotanje, copa-copa sem in tja… da sploh ne omenjam glasnega lulanja. Anblivbl. Če človek tega ne doživi, skor ne more verjet. In ura je bila 7.35, ko sem gledala u luft in razmišljala koga naj tožim za kratenje mojega spanca!  Tud če bi hotla spat naprej, bi blo brezupno, ker so začele čistilke poplesavat s svojimi kolegicami metlami pred vrati in tolkle po ekih, kot da bi ble plačane za to… in “pridnih” smetiščarjev, ki si ne znajo najbolj razlagat kaj pomeni pojemprekomerni hrup. Po vrenju njihovega tovornjaka, katerega morajo poslušat cel svoj delovni čas, sklepam, da so že vsaj naglušni, če že gluhi ne in da jim smetiže nemalo meglijo razum.

In kaj naj rečem v službi, ko se bom cela skrokana vlekla po trgovini? Naj me pride kdo pozdravit no pa mal popestrit dogajanje… slavna Stritarjeva vabi. Aja, pa prosim, ne se dotikat lesa ob vhodu… je na sveže prebarvan. Zakaj to pravim… zato, ker se je včeraj našel patron, ki je na steklu najprej prebral “Pozor! Sveže prebarvano!” in ker (zgleda) ni verjel, je šel tipat… in tako nas je zaznamoval in počastil s svojimi prstnimi odtisi! Bravo, luj!!